resniheci: 2011

četrtek, 15. december 2011

Ko povedati svoje mnenje...

Ki je nastalo na podlagi videnega in doživetega...
spet pomeni govoriti sovražno...
tokrat pač proti...

In ko končno pa le spoznaš
kako prav imajo tisti ki že ves čas govorijo
da je za lepo sobivanje in sožitje
najbolj pametno držati jezik za zobmi.

In sprejeti to kar mislijo in počnejo drugi
raje samo kot svojo šolo Življenja.

G. Orwell je nekoč dejal:
"V svetu polnem univerzalnih slepitev je izgovoriti resnico revolucionarna stvar."

ponedeljek, 21. november 2011

Oh pa vsa ta soočanja...

Hja, vem, da je čas pred volitvami vedno naporen...
Tako za tiste, ki potujejo z enga konca naše deželice na drugega, pa z enga TV-ja na drugega, pa še kam...
Saj se je za boljšo samopredstavitev in za vso zaupanje, ki ga pričakujejo od nas volilcev, pa ja treba tudi dodobra opicaniti...
Potem pa se še naučiti kaj in kako govoriti...
Še bolj pa, kako odreagirati v kritičnih situacijah.

No, ker pa so tudi letos v tej tekmi povečini itak tudi že sami prekaljeni mački...
Jim vse to res ne dela ravno preveliko preglavic in problemov.

Edino problematično pa je lahko vodenje raznoraznih oddaj, kjer pa ti presneti novinarji iščejo in vrtajo in štorajo... in to vedno tako dolgo, da potem ja kje kaj najdejo...
Njega, kandidata, ki pa je s svojim nastopom hotel ustvariti res pozitiven vtis, pa s tem postavijo takoj v drugo luč.
No, svojemu občinstvu pa s tem spet dodajo še dodatnega materiala pri njihovem/našem odločanju.

Meni pa so vsa ta soočanja, ki jih občasno spremljam, pa zanimiva še z drugega zornega kota...
Namreč...
Pri vsem tem tekmovanju kdo bo o nasprotniku vedel povedati čimveč negativnega...
Je pa namreč možno zvedeti tudi stvari o katerih so dosedaj pa še mediji molčali.

ponedeljek, 22. avgust 2011

Ker pravijo...

Da imamo ljudi radi v skladu s spoštovanjem, ki nam ga izražajo...

Prav rade volje verjam...

Da me bivša ljubica in zdajšnja življenjska sopotnica moževega sina...

Še kar nekaj časa ne bo mogla imeti rada.

četrtek, 14. julij 2011

Ko to tako razmišljam...

Peljal se je mimo... potem se je malo nižje od nas ustavil... se peš vrnil... in me začel "poučevati".

Ker mu videno ni bilo povšeči, je strokovno ugotovil, da nimam pravice tega početi tako kot to počnem. Pa sem mu na to povedala, da je to šele sredi dela. Kot izložba, ko jo aranžerji šele pripravljajo. Ko pa bo narejena še ena druga stvar, pa bo takrat tudi to dokončano.

In je ponovno ugotovil, da področje, kjer to počnem ni tapravo, saj da je občinsko. Ker je baje občinsko vse do 4 metrov od ceste. Ko pa sem mu pokazala mejnik in mu tudi povedala, da je to vse še na našem teritoriju, pa je ponovno našel nov vzrok.

No, ob tem njegovem ugotavljanju pa sem ga pobarala kdo sploh je, da se tako zanima za to moje početje. In šele takrat je povedal, da je zaposlen na občini.

Aha.

No, na koncu pa so bile tri grude sprijete zemlje, ki so padle na cesto, ki je namenjena samo stanovalcem in dostavi, pa le tisti tapravi vzrok, kjer me je lahko "našel". Saj je tehtno ugotovil, da sem z njimi umazala cestišče.

In, ko zdaj to tako razmišljam...

Le kaj je dandanes z nekaterimi moškimi, ki po vsej sili hočejo dokazati svojo pomembnost na način, da pa le ni vrag, da pa ja ne bom uspel nekaj najti in tako uspel dokazati, da nekaj pa stara baba pa le nima prav.