sobota, 12. januar 2013

Mene pa hudo skrbi...

Se je sedaj stanje po objavi rezultatov korupcijske komisije v tej naši preljubi deželici še huje poslabšalo.
In se to že sedaj spet pozna na bonitetnih ocenah.
Da o imageju v tujini, ki smo si ga s tem nakopali na glavo raje ne razmišljam.
Kaj šele spet te naše delitve, ki nas bodo nazadnje pa še res spet potisnile v preprad.

Pa zdaj ne mislim razpravljati o tem ali je Janša kriv ali pa ni...
no, jaz pa se vseeno ne morem znebiti občutka, da je vse to "tempirano" 
ampak, saj to sploh ni pomembno pri tem kar pa mene skrbi.

pač pa je bistvo skrbi v tem...
da te po vseh veljavnih zakonih očitno lahko nečesa obdolžijo (in tudi obsodijo) na podlagi suma
in potem celo brez možnosti ugovora oz. pritožbe na rezultate.

hja... to pa je to...
in zato ne razumem na kakšni podlagi lahko nekdo zahteva odstop nekoga z nekega položaja...
če pa dotični ja ni bil za nič obsojen!

a bo zdaj spet prišlo v veljavo, da je sum o storjenem dejanju pa močnejši od pravnomočne sodbe?!

torek, 27. november 2012

Nič ni več tako kot je to nekoč bilo...

Čakam, da bo pralni stroj končal svoje nočno delo, in da potem lahko oprano perilo še tudi obesim...
V tem času pa gledam program na TV3, kjer je stvar o pokojninski reformi.
Pa me ne moti toliko to, koliko je brezveznega govoričenja, ki itak samo jemlje čas...
kot to, kar se je zgodilo na koncu.
Je minister ugotovil, da je bilo predelanih manj kot 10 % zakonov... torej približno 39 od 400 in nekaj.
Pa je predsednica komisije podala predlog, da bi naj glede na to, da je zelo majhna verjentost, da jim bo jutri uspelo pa predelati vse preostale zakone, da bi delo podaljšali za eno uro.
In se je oglasila poslanka, da to ni pošteno, ker da je bilo dogovorjeno, da bodo delali samo do 23 ure. Med njimi pa so tudi vozači in jutri pa bodo morali že zjutraj spet začeti.

In, če se zdaj pa vrnem kako pa je to zgledalo še za časa mojega službovanja:

Ko je bilo delo, ga je bilo potrebno opraviti in to do konca. 
In to neglede na to, koliko je potem bila ura, ko smo lahko šli domov.

In smo med zaposlenimi tudi bili vozači, pa še z delom naslednjega dne smo pričeli ob 7 uri zjutraj.
Pa takrat nobenemu od nas niti na kraj pameti ni padlo, da bi šefici rekli, da to ni fer. Pa četudi smo občasno podaljšali tudi za tri ali štiri ure.
Da se o plačilu tega našega "dodatnega" dela pa niti raje ne menim.
Saj ni bilo izplačila/poplačila nobenih nadur, pač pa je bilo dovoljeno samo koriščenje ur, in še to samo 1 : 1 (ne pa kot bi bilo potrebno 1 : 2 ali pa vsaj 1,5).
Hja, pa zdaj nekateri tako vpijejo, kako da je prej bilo vse boljše.

ponedeljek, 20. avgust 2012

Vse se spreminja...

In kot je že leta nazaj rekel ovi stric: nič ne bo več tako kot je bilo.
In, da je temu tudi res tako, sva z možem spoznala prejšnji četrtek.
Kot vsa leta do sedaj, to pa je bilo že kakšnih osem, če ne že celo več, smo se odpeljali v Kartuzijo Žiče, da se natankamo nove energije.
Saj je mož že leta nazaj z nihalom izmeril točke, kjer je ta najmočnejša, da smo potem tam za nekaj časa posedeli.
In tako smo imeli to namen narediti tudi ta dan.
Prelep sončen ne ravno prevoč dan pa je bil tudi prav tapravšnji za to.
Torej...
Vožnja do tja je tudi bila prijetna, no zrak z lahnim vetrcem v samem kraju pa še bolj.
In tako smo kot običajno odšli do vhoda.
Ja, zakaj govorim v množini?
Zato, ker je tudi tokrat kot že vsa prejšnja leta bila z nama naša psička.
Toda...
Tokrat smo prišli samo do vhoda v Kartuzijo.
Saj je do nas prišla mlada gospodična, ki nam je v vsej njeni uradniški "vljudnosti" dala vedeti, da je obisk Kartuzije s psom prepovedan.
In tudi vsa utemeljevanja, da smo dosedaj vsa leta pa lahko bili tukaj s psom, pa tudi dejstvo, da nikjer ni nobene table, da ne bi smeli biti...
Kot tudi to ne, da ni bilo nikjer videti nobenega drugega obiskovalca...
niso zalegla
Je ostala pri svojem, z utemeljitvijo, da je objekt pod video nadzorom in zato, ker so psi notri preveč srali.
Aha... tako torej...
Torej... novi predpisi, ki pa nam niso prijazni.
In smo se zato lepo vsedli v avto in se odpeljali v - Olimje.
Kjer pa naša psička ni prav nikogar motila.
Ja, ja, tudi to je skrb za turiste in njihovo/naše dobro počutje.




nedelja, 29. julij 2012

Gospodov dan...

Je bojda Bog nekoč dejal, da je nedelja Gospodov dan...
Pa sem jaz to, da je temu tudi res tako, pa tudi kar danes občutila.
Saj je moj predragi gospod-mož to Njegovo izjavo vzel pa res kar hudo resno in dobesedno.
Ker...
če sedaj to tako malo pogledam kaj vse sem jaz danes delala, kaj pa on, moj Gospod-Bog...
potem bi knjigovodsko gledano bilo stanje videti takole:
Jaz:
obešanje včeraj ponoči opranega perila na vrtu
potem zajtrk
košenje štirinajstdni stare trave na zadnji strani hiše in zunaj ograje
obrezovanje trte (znotraj in zunaj ograje),
zalivanje rož (zunaj hiše in znotraj hiše),
kuhanje kosila
odmor po kosilo - bloganje
dala v pranje še eno žehto 
košenje trave na sprednji strani hiše

na hitro pobrano perilo saj je začelo močno deževati (nevihta)
pomivanje tal v kuhinji, kopalnici, WC
obešanje perila



On:
priprava zajtrka in pomivanje posode
počitek zaradi utrujenosti
vožnja do Bauhausa po neke deske
počitek zaradi utrujenosti
formula 1
kosilo
konec formule
pomivanje posode od kosila
počitek zaradi utrujenosti

In je sedaj ura:17:10

Komaj čakam četrtka...
saj je to nekoč bil dan, ko so tudi služkinje lahko imele prosto

ampak...
ga pa ni čez lubezn
saj mojega moža sploh nič ni motilo kako je to vse bilo dokler se tega nisem lotila
in sem vse delala samo iz čistega hobija



sreda, 23. maj 2012

Moji sosedje...

Ja, ti so to postali že v letu 98-tem, in to po tem, ko sem zaradi dogodka praktično čez noč zamenjala lokacijo svojega bivanja.
No, z leti je potem ta novi naslov vedno bolj postajal tudi naslov mojega življenja. Pač z vsemi prednostmi in tudi ne ravno ugodnostmi, ki mi ga je ponujal.
In tako sem se od takrat dalje srečevala tudi s sosedi. Še bolj pa s sosedo.
Meni takrat ena zelo fina starejša gospa z nežnim in milim načinom govorjenja, vedno urejena in nasmejana.
Žal pa je že takrat vedela, da je zbolela za parkinsonovo boleznijo.
In tako so se naša sosedovanja nadaljevala, običajno samo z kratkim pozdravom in par besedami.
Potem pa sem začela opažati, da je vsakič, ko je opazila, da sem prišla ven iz hiše pa na hitro zaprla vrata, ki vodijo v njeno kuhinjo.

In sem takrat začela vrtati po sebi - le kaj sem ji naredila takega, da se naenkrat tako obnaša.
Pa sem to opazovala, pa požirala, pa se sekirala...

No, čez čas pa sem potem o tem spregovorila še z njenim možem. S katerim sva se od vsega začetka tudi dobro razumela. In si tako preko plota povedala kaj je novega v politiki, pa kako ga kdo sračka, pa... pa pogovor običajno končala s kakšnim vicem.
In mi je na to pač dejal, da je njegova žena bila vedno bolj zaprte sorte, od kar pa je bolana, pa še toliko bolj.

No, zdaj, vsa leta po tem pa...
Še kako dobro vem, kako dobro je, da vem...

da vzrok vsakokratnega zapiranja tistih vrat ni zaradi mene, ker bi jaz ne bila dovolj dobra...
pač pa zaradi nje, ker je ona pač občutljive sorte in ne želi, da bi jo še kdo videl takšno kot pač sedaj je.
No, da pa se lahko še bolje počuti...
pa smo tudi na naši strani mejo iz forzicij spustili do višine dveh metrov.

ponedeljek, 16. januar 2012

In svet se vrti dalje...

Kako krasen direktor je, kako dobro vodi to firmo...
In so se v MOL enoumno odločili in ga podprli še za en mandat.
In še vedno se podpisuje z nazivom magister...
Pa četudi je bilo ugotovljeno, da je bil njegov magisterij en navaden plagiat...
In mu je zato na fakulteti bil odvzet.

Ampak...
Tudi to sploh ni dovolj močan vzrok da bi Jankovićev čarobni dećek moral odfrčati s tega položaja.

sreda, 4. januar 2012

Si pridržujemo pravico...

Hja, pa naj še kdo reče, da ta preljubi droben tisk ni res ena prav fino fajna pogruntavščina.
Podpišeš s firmo pogodbo za... no, karkoli že pač je, in potem je normalno, da lepo pridno, predvsem pa redno plačuješ.
Saj pogodbe brez da bi moral za neko časovno obdobje to tako delati itak več ne poznam.
In tako to lepo plačuješ in plačuješ in še dalje plačuješ.
Potem pa enkrat vidiš da...
Pri zavarovalnicah ti enostavno zvišajo obrok, ker so pač oni sami določili, da je to bilo potrebno...
Pri kabelski ti pač namesto programov, ki si jih lahko dosedaj gledal, pa enostavno na tisto številko napopajo sporočilo o umiku programov.
Ko pa jih pokličeš pa... saj ne, da tista gospodična na drugi strani ne bi bila prijazna... samo, neglede na to, kaj želiš slišati, izveš pa vedno eno taisto.
In tako si se pač primoran sprijazniti z dejstvom, da ti tako kot si ti nametali malo morje nekih novih srbskih programov, imajo pravico pa ukiniti pa kar tri nemške programe.
Oziroma, kabelski distributerji se trudijo, da bi uspeli spet podpisati z njimi pogodbo.
In jih tako do nadaljnega pač ne bo možno gledati.
Saj si pridržujejo pravico... da to tudi lahko tako delajo.
Sicer pa... pa saj to piše tudi v pogodbi in ste se s svojim podpisom s tem tudi strinjali.
No, da pa bi si še jaz pridržala pravico in ne bi potem pa do nadaljnega pa nič ali pa vsaj manj plačevala...
to pa... jok brate, odmisli.